Registracija prikolice

Registracija prikolice glede na vozniško dovoljenje

Prikolice so splošen izraz za priklopno vozilo ali lahki priklopnik. Med seboj se razlikujejo po svoji največji dovoljeni masi (NDM) kot tudi namenu, zato poznamo različne tovorne prikolice, počitniške prikolice in druge prikolice za prevoz motorjev, skuterjev, konj, čolnov in še mnogo drugega.

Z vidika registracije je pomembna največja dovoljena masa prikolice:

• Če smo lastnik lahkega priklopnika, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg, ne potrebujemo registracije. Priklopnik je v tem primeru zavarovan preko vlečnega vozila, zato mora biti na njem enaka registrska tablica kot na vlečnem vozilu.
• Če smo lastnik priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, potem ga moramo registrirati, zanj plačati zavarovanje in tudi povračilo za uporabo cest. V tem primeru ima priklopno vozilo svoje prometno dovoljenje in svojo registrsko tablico z lastno oznako.

Kakšno prikolico imamo in kakšna je njena največja dovoljena masa, pa moramo vedeti že zaradi tega, ker za vleko posameznih vrst prikolic potrebujemo tudi ustrezno vozniško dovoljenje.

B kategorija vozniškega dovoljenja

Z B kategorijo vozniškega dovoljenja lahko vozimo skupino vozil, katerih največja dovoljena masa (masa in nosilnost vozila + masa in nosilnost prikolice) ne presega 3.500 kg in je v skladu s pravili o homologaciji vozila.

Z vozniškim dovoljenjem B kategorije lahko vozimo tudi skupino vozil, katerih največja dovoljena masa je večja od 3.500 kg, a manjša od 4.250 kg. To pomeni, da lahko lahki priklopnik z nosilnostjo do 750 kg vlečemo tudi s kombijem, katerega nosilnost in masa je na primer 2.850 kg.

B kategorija in koda 96

Z vozniškim dovoljenjem kategorije B in kodo 96 lahko vozimo vozilo B kategorije, ki vleče priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik (torej presega največjo dovoljeno maso 750 kg). Pri tem je pomembno, da je največja dovoljena masa skupine vozil med 3.500 kg in 4.250 kg.

Če imamo na primer osebno vozilo, katerega NDM je 2.150 kg, in z njim vlečemo priklopno vozilo s 1.400 kg NDM, potrebujemo vozniški izpit B kategorije z dodano kodo 96.

BE kategorija

S kategorijo BE vozniškega dovoljenja lahko vlečemo skupino vozil, ki jo sestavlja vlečno vozilo B kategorije (do 3.500 kg) in priklopnik največje dovoljene mase do 3.500 kg. Največja dovoljena masa vlečnega vozila in priklopnika torej ne sme presegati 7.000 kg in mora biti skladna s pravili o homologaciji.

Če imamo na primer kombi ali večji terenec, katerega NDM je 3.000 kg, in z njim vlečemo prikolico s 1.500 kg NDM, potem potrebujemo za vleko izpit BE kategorije.

Kdaj je potreben tehnični pregled prikolice?

Prvi tehnični pregled za vsa priklopna vozila moramo opraviti eno leto po prvi registraciji, nato pa na vsaki dve leti. Ko je naša prikolica stara osem let in več, moramo na tehnični pregled vsako leto.

To pa ne velja za:

• lahke priklopnike oziroma prikolice do 750 kg,
• bivalne priklopnike nad 750 kg,
• priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prost čas, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3.500 kg.
• V tem primeru opravimo prvi tehnični pregled štiri leta po nakupu in nato na vsaka štiri leta.

Kako poteka tehnični pregled prikolice?

Lahka priklopna vozila moramo takoj po nakupu identificirati. Na naših enotah ali na upravni enoti opravimo prijavo in ob tem predložimo račun in potrdilo o skladnosti, ki ga dobimo ob nakupu.

Na tehničnem pregledu preverijo stanje najbolj vitalnih delov prikolice in pregledajo najpomembnejše kontrolne točke. Poleg identifikacije preverijo svetila, delovanje zavor, mehanske sklope, pnevmatike in podvozje.

Kako pogosto ga je potrebno opraviti?

Za priklopna vozila velja, da jih moramo peljati na tehnični pregled vsako leto. Lahke priklopnike do 750 kg, bivalne priklopnike nad 750 kg in priklopna vozila med 750 kg in 3.500 kg pa moramo na tehnični pregled peljati vsako četrto leto.

Kako poskrbimo, da bo naša prikolica delovala brezhibno?

Za varno in udobno vleko prikolice moramo poskrbeti sami. Zato je ključnega pomena, da redno preverjamo in vzdržujemo najpomembnejše mehanske dele prikolice.

Tehnični pregled – Zakonodaja vsem lastnikom lahkih priklopnikov nalaga dolžnost, da morajo tehnične preglede opravljati vsake štiri leta, lastniki priklopnih vozil pa na vsako leto. Z rednimi tehničnimi pregledi pravočasno odkrijemo morebitne napake in s tem podaljšamo življenjsko dobo prikolice.

• Svetila – So najbolj izpostavljen del vsake prikolice, saj so neprestano izpostavljena slabim vremenskim razmeram, vlagi ali koroziji. Zato je verjetnost, da zatajijo, toliko večja. Pred vsako uporabo preverimo vso napeljavo, kontakte in druge elemente, zaradi katerih luči pogosto ne delujejo.
• Kontrola zavore – Pred začetkom vsake vožnje preverimo delovanje zavor. S tem ugotovimo, ali naletna zavora prikolice deluje in če zavore delujejo enakomerno in priklopno vozilo ob zaviranju zadrži smer. V primeru pomanjkljivosti moramo nemudoma obiskati pooblaščeni servis.
• Pnevmatike – Na žalost se vse preveč lastnikov prikolic odloča za nameščanje starih pnevmatik, vendar je takšno ravnanje lahko zelo nevarno. Zato na prikolico namestimo nove pnevmatike, ki so v skladu s specifikacijami proizvajalca.
• Redno čiščenje – Če želimo, da nam bo prikolica dolgo služila, je pomembno njeno redno čiščenje po vsaki uporabi, še posebej pa takrat, ko vemo, da je dlje časa ne bomo uporabljali. Danes so nam na voljo različna specializirana čistila za aluminij, pocinkane površine ali gumijaste dele, s katerimi lahko sproti odstranimo umazanijo.

Na kaj moramo paziti pri vleki prikolice?

• Hitrost – Največja dovoljena hitrost pri vleki prikolice je 100 km/h (avtoceste in hitre ceste), na cestah zunaj naselij pa 80 km/h. V naselju in na drugih cestah moramo hitrost prilagoditi v skladu z drugimi omejitvami.
• Nestabilna prikolica – Pri nestabilni prikolici vozniki najpogosteje naredijo napako in pohodijo plin. Namesto tega moramo čim prej zavirati, da aktiviramo naletno zavoro. S tem začne prikolica zavirati in se hitreje umiri.
• Tovor – Na prikolico lahko naložimo le dovoljeno težo bremena. Tovor razporedimo enakomerno in ga tudi ustrezno pritrdimo. Če je tovor lahek, potem ga moramo ustrezno zaščititi.
• Daljša zavorna pot in počasnejše pospeševanje – Dodatni kilogrami spremenijo vozne zmogljivosti vlečnega vozila. Zaradi daljše zavorne poti moramo pravočasno zavirati, več časa pa si moramo vzeti tudi za vključevanje v promet. Dodatno moramo biti previdni pri dolgih in strmih spustih ter prehitevanjih.
• Vzvratna vožnja – Za vzvratno vožnjo je pomembno, da uporabljamo vzvratna ogledala in se ne obračamo preko ramen. Volan vozila moramo sprva vrteti v nasprotno smer zavijanja prikolice in šele nato v smer vzvratne vožnje.

Kakšen avtomobil je najbolje izbrati pri vleki prikolice?

Zavedati se moramo, da bomo z manjšim avtomobilom težko vlekli več kot 1.300 kg težke prikolice. Če pogosto vozimo prikolico, potem raje izberimo priljubljene cestne terence in križance srednje velikosti. Na ta način lahko brez težav vlečemo za seboj od 1.500 do 1.700 kg težke prikolice.

Dodatni plus predstavlja tudi zadnji ali štirikolesni pogon, pri čemer je pomembna tudi moč motorja in konstrukcijske lastnosti vlečnega vozila. Za vleko srednje velike počitniške prikolice bo tako vozilo tipa limuzina ali karavan povsem dovolj, z vidika aerodinamike so visoki avtomobili ali kombiji primernejši za vleko večjih prikolic.

Vleka prikolice je varnejša tudi, če izberemo avtomobil, ki ima sistem za elektronski nadzor stabilnosti ESC razširjen tudi z nadzorom priklopnega vozila. Na ta način vozilo samodejno prilagodi zaviranje in stabilizira prikolico, kar je še posebej dobrodošlo, če pogosto vozimo težje in večje prikolice.

Pogosta vprašanja