Dizelski delci, znani tudi kot trdni delci, predstavljajo enega ključnih onesnaževalcev zraka, ki izvirajo iz prometa. Ti mikroskopski delci, ki nastanejo med zgorevanjem dizelskega goriva, so znani po svojem negativnem vplivu na okolje in zdravje ljudi. V zadnjih desetletjih so raziskovalci, inženirji ter zakonodajalci po vsem svetu iskali rešitve za njihovo obvladovanje in zmanjšanje emisij. Eden ključnih ukrepov za zmanjšanje emisij trdnih delcev pri dizelskih vozilih je uporaba DPF (Diesel Particulate Filter) filtrov. Pomembno je, da je DPF filter natančno homologiran za ustrezen motor in avtomobil, kar pomeni, da mora biti filter po specifikaciji plemenitih kovin, povratnih tlakov in hrupa v skladu z originalnim delom. Homologacijo lahko uredite na kateri koli izmed poslovalnic Avto Krka.
V primeru, če je povratni tlak, to je tlak izpušnih plinov, ki se vračajo v zgorevalni proces v motorju, previsok ali prenizek, v izpušni sistem pride več ogljikovodikov, kar ni dobro. S pojavom novih tehnologij in merilnih metod so se pojavile tudi nove potrebe in pristopi k natančnemu merjenju trdnih delcev, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje čistega zraka in varovanje zdravja ljudi.
Meritve so pomembne tako pri tehničnih pregledih kot tudi pri drugih kontrolnih pregledih vozil, ker na podlagi rezultatov meritev presojamo, ali naprave in vozila, ki so v uporabi izpolnjujejo predpisane zahteve.
Dizelski delci, ki nastajajo med zgorevanjem dizelskega goriva, so sestavljeni iz majhnih delcev saj, katere velikost se lahko giblje od nekaj nanometrov do nekaj mikrometrov. Analiza trdnih delcev pokaže, da pa jih ne sestavljajo le čiste saje oziroma molekularni vodik, ampak so v njih tudi različni sulfati, pepel in voda ter drugi organski materiali, ki izvirajo iz olj in dizelskega goriva. Med njimi lahko najdemo izjemno škodljive snovi, kakršen je denimo trinitrobenzatron, ena najbolj kancerogenih snovi, ki jo v mestih v veliki meri povezujejo z nastankom pljučnega raka. Trdni delci povzročajo spremembe v aktivnosti srca, povezani pa so tudi z nastankom arterioskleroze in tromboze.
Poleg neposrednega vpliva na zdravje ljudi so trdni delci iz dizelskih izpuhov tudi pomemben vir onesnaženja okolja. Ti delci se lahko usedejo na površine, vključno s tlemi, vodo in rastlinami, ter tako negativno vplivajo na ekosisteme. Poleg tega lahko prispevajo k zakisanju deževnice in eroziji tal, kar dodatno škoduje okolju.
Vpliv procesov na tvorbo trdnih delcev
Tvorba trdnih delcev v dizelskih motorjih je kompleksen proces, ki je odvisen od več dejavnikov. Med najpomembnejšimi dejavniki so kakovost zgorevalnega procesa, sesanje zraka, razvoj plamena, kombinacija obojega in celo nadmorska višina, na kateri se avtomobil nahaja. Ti dejavniki lahko vplivajo na maso, velikost in število trdnih delcev, ki se sprostijo v okolje.
DPF filtri delujejo na principu zadrževanja trdnih delcev iz izpušnih plinov s pomočjo poroznega materiala, kot je na primer silicijev karbid. Med vožnjo izpušni plini prehajajo skozi DPF filter, kjer se trdni delci usedejo na površino filtra, medtem ko se čisti plin spušča v okolje. Periodično se filtri regenerirajo, kar pomeni, da zbrani delci izgorijo pri visokih temperaturah in tako očistijo filter za nadaljnjo uporabo.
Učinkovitost DPF filtrov je odvisna od več dejavnikov, vključno z vrsto uporabljenega filtra, vozniškim profilom in pogoji vožnje. Pri optimalnih pogojih lahko DPF filtri zmanjšajo emisije trdnih delcev za več kot 90%, kar je bistvenega pomena za zmanjšanje onesnaženja zraka in varovanje okolja.
V zadnjih desetletjih so se proizvajalci avtomobilov in inženirji osredotočili na razvoj tehnologij za zmanjšanje emisij trdnih delcev iz dizelskih vozil. Eden ključnih ukrepov v tej smeri je bila uporaba DPF filtrov. DPF filtri so namenjeni zadrževanju trdnih delcev iz izpušnih plinov in preprečevanju njihovega izpusta v okolje. Ti filtri delujejo na principu filtracije delcev iz izpušnih plinov in so postali standardna oprema na večini sodobnih dizelskih vozil.
Kljub uporabi DPF filtrov se pojavljajo izzivi pri natančnem merjenju emisij trdnih delcev pri dizelskih vozilih. Klasični načini merjenja, ki so bili osredotočeni predvsem na tehnične preglede vozil, so lahko bili ranljivi za manipulacije in goljufije, na primer s preluknjanjem ali odstranjevanjem DPF filtrov. Zaradi tega so se razvile nove tehnologije in pristopi k merjenju trdnih delcev, ki omogočajo bolj natančno in zanesljivo merjenje emisij.
Z razvojem novih tehnologij so se pojavili tudi novi merilniki trdnih delcev, ki omogočajo natančnejše merjenje emisij na terenu. Ti merilniki so opremljeni s sodobno senzorsko tehnologijo, ki omogoča zaznavanje in štetje najmanjših delcev v izpušnih plinih. Poleg tega so ti merilniki bolj odporni na manipulacije in goljufije, kar zagotavlja bolj zanesljive rezultate meritev.
Poleg tehničnih pregledov vozil se novi merilniki trdnih delcev lahko uporabljajo tudi na terenu, na primer med kontrolnimi pregledi policistov na cesti. To omogoča bolj celovito in sistematično spremljanje emisij trdnih delcev iz dizelskih vozil, kar je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje onesnaženja zraka.
Zaradi kompleksnosti procesov, ki vplivajo na tvorbo trdnih delcev, je razvoj novih tehnologij za merjenje trdnih delcev ključnega pomena za zagotavljanje natančnih in zanesljivih rezultatov. Obstajata dva osnovna postopka za merjenje trdnih delcev: meritve znotraj motorja in meritve zunaj motorja.
Namen notranjih meritev v motorju je izboljšanje zgorevalnega procesa, s katerim se zmanjša tvorba škodljivih snovi. To se lahko doseže z izboljšanjem vstopnega in izstopnega kanala, s katerim se optimizira pretok plinov. Izboljšani vbrizgalni sistemi lahko s povečanjem tlaka in izboljšano atomizacijo goriva pripomorejo k bolj homogeni gorivni zmesi, ki v optimizirani zgorevalni komori lažje popolno zgori s čim manjšo tvorbo onesnaževal.
Zunanje meritve se osredotočajo na zmanjšanje izstopa trdnih delcev, ki so že nastali med zgorevanjem, v ozračje. Namen postopka je, da se čim več trdnih delcev ujame v filtru DPF in jih manj izstopi v ozračje. Zato je potreben čim bolj učinkovit DPF filter.
Kontrolo izpušnih plinov pri dizelskih motorjih na tehničnih pregledih Avto Krka opravljamo z merilnikom motnosti. Merilna veličina je sprememba jakosti svetlobnega toka pri prehodu svetlobe skozi izpušne pline zaradi sajastih delcev, razpršenih v izpušnih plinih.
Trenutno na tehničnih pregledih opravljamo redne preglede, ki ne vključujejo meritev deleža trdih delcev oz. saj v izpuhu. Pri dizelskih avtomobilih poškodb DPF filtrov ali celo odstranitev slednjih ni mogoče ugotoviti z rednimi testi. Slednji pokažejo, da je vse v redu, čeprav so takšni avtomobili lahko hudi onesnaževalci okolja.
Zato so pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UNECE) izdali priporočilo državam Evropske unije, naj regularne teste nadgradijo s tako imenovanimi testi trdnih delcev.
Z razvojem novih tehnologij za merjenje trdnih delcev se odpirajo nove možnosti za bolj celovito in učinkovito spremljanje emisij vozil v realnem svetu. To lahko prispeva k izboljšanju kakovosti zraka, varovanju zdravja ljudi in trajnostnemu razvoju prometa.
Od septembra 2024 bomo na tehničnih pregledih, ob identifikaciji vozila kategorije M1 in N1, ki je opremljeno z napravo za spremljanje porabe goriva oziroma električne energije, z diagnostično napravo OBD odčitali podatke o dejanski porabi goriva oziroma električni energiji in jih vpisali v evidenco registriranih vozil. Odčitane podatke o porabi bo kontrolor s priključeno napravo zabeležil skupaj z identifikacijsko številko vozila VIN v sistem OBFCM (On Board Fuel Consumption Monitoring). OBFCM bo shranjeval podatke, kot so skupna količina porabljenega goriva v celotni življenjski dobi, skupna prevožena razdalja v življenjski dobi, hitrost vbrizgavanja goriva v motor in hitrost vozila.
Zbrane podatke bo enkrat letno Javna agencija RS za varnost prometa sporočila Evropski agenciji za okolje. Podatki o porabi goriva in energije bodo anonimni, zato ne bodo imeli nikakršnega vpliva na lastnika ne v dobrem ne v slabem smislu.
Evropska komisija bi z zbranimi podatki želela čim prej ugotoviti, kako se razlika med dejanskimi emisijami in porabo goriva ali električne energije ter ustreznimi homologacijskimi vrednostmi spreminja skozi čas, zaradi spremljanja uspešnosti standardov emisij CO2 pri zmanjševanju emisij CO2 vozila in zaradi obveščanja javnosti. Ti novi podatki bodo pomagali pri nadaljnjih usmeritvah glede izdelave okoljsko manj obremenjujočih vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo.
DELITE TA ČLANEK
