Ko pa se znajdete v situaciji, ko ne morete sami urediti registracije vozila, ne rabite skrbeti, saj lahko to v vašem imenu uredi nekdo drug. Pooblastilo izpolnite, natisnite in zaupajte registracijo vozila zanesljivi osebi, ki bo poskrbela, da bo postopek izveden hitro in pravilno.
Pomembnost pooblastila v praksi
Pooblastila so ključnega pomena v primerih, ko lastnik vozila ali zakoniti zastopnik podjetja ni prisoten ali ne more osebno opraviti registracije. Zlasti pri pravnih osebah, kjer so zakoniti zastopniki pogosto zasedeni z drugimi obveznostmi, se pooblastilo izkaže kot nujen instrument za učinkovito opravljanje postopkov.
Prav tako je pooblastilo pomembno v primerih, ko je lastnik vozila fizična oseba, ki zaradi starosti, zdravstvenih težav ali drugih razlogov ni sposobna opraviti postopka.
Kljub temu je treba opozoriti, da mora biti pooblastilo natančno pripravljeno in da mora pooblaščenec natančno poznati vse potrebne korake in dokumente, ki jih zahteva registracija vozila. V nasprotnem primeru lahko pride do zamud ali celo zavrnitve registracije.
Registracija vozil za fizične osebe
Fizične osebe, ki kupijo novo ali rabljeno vozilo, morajo to vozilo registrirati pri za to pooblaščenih organizacijah, kot so tehnični pregledi Avto Krka. Če lastnik vozila sam ne more opraviti registracije, lahko s pisnim pooblastilom pooblasti drugo osebo, da to opravi namesto njega.
Glede na postopke, ki jih opravlja pa je pomembno ali je pooblastilo potrebno overiti ali ne.
Katere registracijske postopke lahko urejamo s pooblastilom, ki ni overjeno?
S pooblastilom, ki ni overjeno, lahko v Sloveniji uredimo več registracijskih postopkov, med katerimi so registracija vozila, podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja, odjava vozila, sklenitev zavarovalne police, menjava registrskih tablic, naročilo tretje tablice, urejanje postopkov v primeru izgubljene tablice ter pridobitev dovoljenja za vožnjo vozila v tujini. To omogoča enostavnejše in hitrejše urejanje teh postopkov, saj ni potrebno dodatno potrjevanje pooblastila pri notarju.
Kdaj moramo pri registracijskih postopkih predložiti overjeno pooblastilo?
V primeru, da pooblaščenec proda vozilo in zanj prejme kupnino ter uredi in podpiše vso dokumentacijo v zvezi s prenosom lastništva ter opravi identiteto, moramo predložiti overjeno pooblastilo.
POOBLASTILO ZA FIZIČNE OSEBE
Pri registraciji vozila na podlagi pooblastila mora pooblaščenec poleg pooblastila predložiti tudi svoj osebni dokument ter vse druge potrebne dokumente, kot so dokazilo o lastništvu vozila (račun ali kupoprodajna pogodba), potrdilo o skladnosti vozila, zavarovalno polico in dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu.
Registracija vozil za pravne osebe
Pravne osebe, kot so podjetja, društva ali druge organizacije, morajo prav tako registrirati svoja vozila. Postopek je podoben kot pri fizičnih osebah, vendar so v postopku registracije vozil za pravne osebe pooblastila še pogostejša, saj se pogosto dogaja, da zakoniti zastopnik podjetja osebno ne ureja teh postopkov.
V tem primeru lahko zakoniti zastopnik podjetja (npr. direktor) pooblasti zaposlenega ali drugo osebo, da opravi registracijo vozila v imenu podjetja. Pooblastilo mora biti napisano na uradnem dopisu oz. na zato pripravljenem obrazcu.
POOBLASTILO ZA PRAVNE OSEBE
Poleg pooblastila mora pooblaščenec predložiti tudi svoj osebni dokument in druge potrebne dokumente, podobno kot pri fizičnih osebah. Pri pravnih osebah pa se pogosto zahteva tudi izpisek iz sodnega registra, ki dokazuje, kdo je zakoniti zastopnik podjetja.
Vlogi za registracijo ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, v katere ima uradna oseba, ki vodi postopek registracije (referent), vpogled.
Dizelski delci, znani tudi kot trdni delci, predstavljajo enega ključnih onesnaževalcev zraka, ki izvirajo iz prometa. Ti mikroskopski delci, ki nastanejo med zgorevanjem dizelskega goriva, so znani po svojem negativnem vplivu na okolje in zdravje ljudi. V zadnjih desetletjih so raziskovalci, inženirji ter zakonodajalci po vsem svetu iskali rešitve za njihovo obvladovanje in zmanjšanje emisij. Eden ključnih ukrepov za zmanjšanje emisij trdnih delcev pri dizelskih vozilih je uporaba DPF (Diesel Particulate Filter) filtrov. Pomembno je, da je DPF filter natančno homologiran za ustrezen motor in avtomobil, kar pomeni, da mora biti filter po specifikaciji plemenitih kovin, povratnih tlakov in hrupa v skladu z originalnim delom. Homologacijo lahko uredite na kateri koli izmed poslovalnic Avto Krka.
V primeru, če je povratni tlak, to je tlak izpušnih plinov, ki se vračajo v zgorevalni proces v motorju, previsok ali prenizek, v izpušni sistem pride več ogljikovodikov, kar ni dobro. S pojavom novih tehnologij in merilnih metod so se pojavile tudi nove potrebe in pristopi k natančnemu merjenju trdnih delcev, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje čistega zraka in varovanje zdravja ljudi.
Meritve so pomembne tako pri tehničnih pregledih kot tudi pri drugih kontrolnih pregledih vozil, ker na podlagi rezultatov meritev presojamo, ali naprave in vozila, ki so v uporabi izpolnjujejo predpisane zahteve.
Problematika trdnih delcev v prometu
Dizelski delci, ki nastajajo med zgorevanjem dizelskega goriva, so sestavljeni iz majhnih delcev saj, katere velikost se lahko giblje od nekaj nanometrov do nekaj mikrometrov. Analiza trdnih delcev pokaže, da pa jih ne sestavljajo le čiste saje oziroma molekularni vodik, ampak so v njih tudi različni sulfati, pepel in voda ter drugi organski materiali, ki izvirajo iz olj in dizelskega goriva. Med njimi lahko najdemo izjemno škodljive snovi, kakršen je denimo trinitrobenzatron, ena najbolj kancerogenih snovi, ki jo v mestih v veliki meri povezujejo z nastankom pljučnega raka. Trdni delci povzročajo spremembe v aktivnosti srca, povezani pa so tudi z nastankom arterioskleroze in tromboze.
Vpliv na okolje
Poleg neposrednega vpliva na zdravje ljudi so trdni delci iz dizelskih izpuhov tudi pomemben vir onesnaženja okolja. Ti delci se lahko usedejo na površine, vključno s tlemi, vodo in rastlinami, ter tako negativno vplivajo na ekosisteme. Poleg tega lahko prispevajo k zakisanju deževnice in eroziji tal, kar dodatno škoduje okolju.
Vpliv procesov na tvorbo trdnih delcev
Tvorba trdnih delcev v dizelskih motorjih je kompleksen proces, ki je odvisen od več dejavnikov. Med najpomembnejšimi dejavniki so kakovost zgorevalnega procesa, sesanje zraka, razvoj plamena, kombinacija obojega in celo nadmorska višina, na kateri se avtomobil nahaja. Ti dejavniki lahko vplivajo na maso, velikost in število trdnih delcev, ki se sprostijo v okolje.
Princip delovanja DPF filtrov
DPF filtri delujejo na principu zadrževanja trdnih delcev iz izpušnih plinov s pomočjo poroznega materiala, kot je na primer silicijev karbid. Med vožnjo izpušni plini prehajajo skozi DPF filter, kjer se trdni delci usedejo na površino filtra, medtem ko se čisti plin spušča v okolje. Periodično se filtri regenerirajo, kar pomeni, da zbrani delci izgorijo pri visokih temperaturah in tako očistijo filter za nadaljnjo uporabo.
DPF filtri kot osnovni ukrep za zmanjšanje emisij
Učinkovitost DPF filtrov je odvisna od več dejavnikov, vključno z vrsto uporabljenega filtra, vozniškim profilom in pogoji vožnje. Pri optimalnih pogojih lahko DPF filtri zmanjšajo emisije trdnih delcev za več kot 90%, kar je bistvenega pomena za zmanjšanje onesnaženja zraka in varovanje okolja.
V zadnjih desetletjih so se proizvajalci avtomobilov in inženirji osredotočili na razvoj tehnologij za zmanjšanje emisij trdnih delcev iz dizelskih vozil. Eden ključnih ukrepov v tej smeri je bila uporaba DPF filtrov. DPF filtri so namenjeni zadrževanju trdnih delcev iz izpušnih plinov in preprečevanju njihovega izpusta v okolje. Ti filtri delujejo na principu filtracije delcev iz izpušnih plinov in so postali standardna oprema na večini sodobnih dizelskih vozil.
Kljub uporabi DPF filtrov se pojavljajo izzivi pri natančnem merjenju emisij trdnih delcev pri dizelskih vozilih. Klasični načini merjenja, ki so bili osredotočeni predvsem na tehnične preglede vozil, so lahko bili ranljivi za manipulacije in goljufije, na primer s preluknjanjem ali odstranjevanjem DPF filtrov. Zaradi tega so se razvile nove tehnologije in pristopi k merjenju trdnih delcev, ki omogočajo bolj natančno in zanesljivo merjenje emisij.
Novi merilniki trdnih delcev
Z razvojem novih tehnologij so se pojavili tudi novi merilniki trdnih delcev, ki omogočajo natančnejše merjenje emisij na terenu. Ti merilniki so opremljeni s sodobno senzorsko tehnologijo, ki omogoča zaznavanje in štetje najmanjših delcev v izpušnih plinih. Poleg tega so ti merilniki bolj odporni na manipulacije in goljufije, kar zagotavlja bolj zanesljive rezultate meritev.
Poleg tehničnih pregledov vozil se novi merilniki trdnih delcev lahko uporabljajo tudi na terenu, na primer med kontrolnimi pregledi policistov na cesti. To omogoča bolj celovito in sistematično spremljanje emisij trdnih delcev iz dizelskih vozil, kar je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje onesnaženja zraka.
Razvoj novih tehnologij za merjenje trdnih delcev
Zaradi kompleksnosti procesov, ki vplivajo na tvorbo trdnih delcev, je razvoj novih tehnologij za merjenje trdnih delcev ključnega pomena za zagotavljanje natančnih in zanesljivih rezultatov. Obstajata dva osnovna postopka za merjenje trdnih delcev: meritve znotraj motorja in meritve zunaj motorja.
Meritve znotraj motorja
Namen notranjih meritev v motorju je izboljšanje zgorevalnega procesa, s katerim se zmanjša tvorba škodljivih snovi. To se lahko doseže z izboljšanjem vstopnega in izstopnega kanala, s katerim se optimizira pretok plinov. Izboljšani vbrizgalni sistemi lahko s povečanjem tlaka in izboljšano atomizacijo goriva pripomorejo k bolj homogeni gorivni zmesi, ki v optimizirani zgorevalni komori lažje popolno zgori s čim manjšo tvorbo onesnaževal.
Meritve zunaj motorja
Zunanje meritve se osredotočajo na zmanjšanje izstopa trdnih delcev, ki so že nastali med zgorevanjem, v ozračje. Namen postopka je, da se čim več trdnih delcev ujame v filtru DPF in jih manj izstopi v ozračje. Zato je potreben čim bolj učinkovit DPF filter.
Kontrolo izpušnih plinov pri dizelskih motorjih na tehničnih pregledih Avto Krka opravljamo z merilnikom motnosti. Merilna veličina je sprememba jakosti svetlobnega toka pri prehodu svetlobe skozi izpušne pline zaradi sajastih delcev, razpršenih v izpušnih plinih.
Trenutno na tehničnih pregledih opravljamo redne preglede, ki ne vključujejo meritev deleža trdih delcev oz. saj v izpuhu. Pri dizelskih avtomobilih poškodb DPF filtrov ali celo odstranitev slednjih ni mogoče ugotoviti z rednimi testi. Slednji pokažejo, da je vse v redu, čeprav so takšni avtomobili lahko hudi onesnaževalci okolja.
Zato so pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UNECE) izdali priporočilo državam Evropske unije, naj regularne teste nadgradijo s tako imenovanimi testi trdnih delcev.
Z razvojem novih tehnologij za merjenje trdnih delcev se odpirajo nove možnosti za bolj celovito in učinkovito spremljanje emisij vozil v realnem svetu. To lahko prispeva k izboljšanju kakovosti zraka, varovanju zdravja ljudi in trajnostnemu razvoju prometa.
Novost na tehničnih pregledih za vsa vozila registrirana od 1. januarja 2021 dalje
Od septembra 2024 bomo na tehničnih pregledih, ob identifikaciji vozila kategorije M1 in N1, ki je opremljeno z napravo za spremljanje porabe goriva oziroma električne energije, z diagnostično napravo OBD odčitali podatke o dejanski porabi goriva oziroma električni energiji in jih vpisali v evidenco registriranih vozil. Odčitane podatke o porabi bo kontrolor s priključeno napravo zabeležil skupaj z identifikacijsko številko vozila VIN v sistem OBFCM (On Board Fuel Consumption Monitoring). OBFCM bo shranjeval podatke, kot so skupna količina porabljenega goriva v celotni življenjski dobi, skupna prevožena razdalja v življenjski dobi, hitrost vbrizgavanja goriva v motor in hitrost vozila.
Zbrane podatke bo enkrat letno Javna agencija RS za varnost prometa sporočila Evropski agenciji za okolje. Podatki o porabi goriva in energije bodo anonimni, zato ne bodo imeli nikakršnega vpliva na lastnika ne v dobrem ne v slabem smislu.
Evropska komisija bi z zbranimi podatki želela čim prej ugotoviti, kako se razlika med dejanskimi emisijami in porabo goriva ali električne energije ter ustreznimi homologacijskimi vrednostmi spreminja skozi čas, zaradi spremljanja uspešnosti standardov emisij CO2 pri zmanjševanju emisij CO2 vozila in zaradi obveščanja javnosti. Ti novi podatki bodo pomagali pri nadaljnjih usmeritvah glede izdelave okoljsko manj obremenjujočih vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo.
Kdaj je potrebna menjava pnevmatik?
Zakon o varnosti cestnega prometa določa obvezno zimsko opremo od 15. novembra do 15. marca. Zato moramo vsako leto nekje do 15. novembra namestiti na naša vozila zimske pnevmatike. Te uporabljamo do 15. marca oziroma do tedaj, ko so na cesti zimske razmere, nato pa jih zopet zamenjamo z letnimi pnevmatikami.
Kakšna globina profila je potrebna za zimske in letne pnevmatike?
Pnevmatike moramo obvezno zamenjati tudi v primeru, ko so le te preveč obrabljene. Prvi znak obrabe je obrabljena tekalna plast, kar se odraža na globini profila. Da lahko pnevmatike dobro opravijo svoje delo in nas varno pripeljejo na cilj, morajo imeti ustrezno globino profila. Tudi ta je zakonsko določena, in sicer:
- za letne pnevmatike je minimalni profil 1,6 mm,
- za zimske pnevmatike je minimalni profil 3 mm.
Kako lahko preverimo globino profila pnevmatike?
Popolnoma logično je, da moramo obrabljene pnevmatike pravočasno zamenjati, sicer lahko resno ogrozijo našo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Zato je priporočljivo, da njihov profil redno spremljamo in merimo, saj bomo le tako vedeli, kdaj je čas za menjavo.
Globino profila lahko preverimo na različne načine:
- Z merilnikom globine: Zelo natančne podatke o globini profila dobimo s pomočjo merilnika globine. Ti so nam na voljo v različnih oblikah, od plastificiranih kartic do digitalnih merilnikov. Ne glede na to, za katero vrsto gre, merilnik preprosto porinemo v glavni kanal pnevmatike in vidimo, koliko še manjka do minimalne globine profila.
- S kovancem za 2 EUR: Najpreprostejši način merjenja globine profila, ki nam je tudi vedno pri roki, je s pomočjo kovanca za 2 EUR. Kovanec vstavimo v glavni kanal gume in če je viden stranski srebrni rob kovanca, potem je profila že manj kot 4 mm. To je pokazatelj, da moramo razmišljati o novih gumah.
- S pomočjo indikatorja obrabe: Vse gume imajo na dnu glavnih kanalov tudi indikator obrabe. Kadar je višina profila na enaki višini kot je indikator obrabe, potem je to znak, da moramo pnevmatike zamenjati.
Kje lahko opravimo menjavo pnevmatik?
Ker so pnevmatike pomemben del vozila, je pomembno, da jih zamenjamo pri pooblaščenih ponudnikih vulkanizerskih storitev. Oni imajo vsa potrebna orodja in naprave za strokovno premontažo in centriranje gum, kar je ključnega pomena za varno vožnjo v vseh vremenskih razmerah.
Koliko v povprečju stane menjava gum?
Cena menjave gum je zelo različna. V največji meri je odvisna od tega, ali gre za jeklena platišča ne glede na velikost, in od tega, ali gre za alu platišča različnih velikosti. Seveda pa se cene razlikujejo tudi med posameznimi ponudniki vulkanizerskih storitev.
Za premontažo in centriranje 4 pnevmatik na jeklenih platiščih moramo v povprečju odšteti 30 do 40 EUR. Za pnevmatike na alu platiščih, ki imajo 16 col, pa 35 do 50 EUR. Pri alu platiščih velja, da večja kot so, več moramo odšteti za menjavo, na primer za 18 colska platišča bomo morali odšteti že 45 do 56 EUR.
Ali veste koliko vas bo stala vaša prihodnja registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
Koliko sezon zdržijo pnevmatike oz. gume?
Vse pnevmatike imajo oznako DOT, ki označuje teden in leto, v katerem je bila izdelana. Starost pnevmatike tako najlažje preverimo, če pogledamo oznako DOT. Priporočljiva starost je sicer šest let, vendar moramo o menjavi razmišljati že prej, če so na pnevmatikah že vidni prvi znak obrabe.
Življenjska doba pnevmatik je močno odvisna tudi od našega sloga vožnje in pravilnega ravnanja z njimi. Zato poskrbimo za:
- Redno preverjanje tlaka v pnevmatikah: ta mora biti tak, kot ga je predpisal proizvajalec vozila. Če je tlak prenizek, potem se bodo naše pnevmatike hitreje obrabile.
- Enakomerno obrabo pnevmatik: Za vsa vozila, z izjemo tistih, ki imajo pogon 4×4, je priporočljiva rotacija pnevmatik ob menjavi. Tiste, ki so bile spredaj, se namestijo zadaj in obratno.
- Dosledno uporabo zimskih in letnih pnevmatik: Letne in zimske pnevmatike imajo svoj namen. Zato se izogibajmo uporabi zimskih pnevmatik v toplejšem vremenu, saj se bodo hitreje obrabile.
- Pravilno shranjevanje pnevmatik: Pnevmatike hranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru. Če imamo pnevmatike na platiščih, potem jih obesimo na nosilce ali jih zložimo eno na drugo. Če imamo pnevmatike brez platišč, potem jih hranimo vzporedno v pokončnem položaju in jih enkrat mesečno nekoliko obrnemo.
Kdaj je potrebna menjava zimskih gum za letne?
Zakon nam dovoljuje, da zimske gume z letnimi zamenjamo po 15. marcu. Vendar nam glede na zadnje zime, z menjavo ni potrebno hiteti, saj se je pogosto zgodilo, da so bile zimske razmere na cesti tudi še konec marca ali v začetku aprila.
Sicer se ta spomladanski sneg na cestah običajno ne obdrži dolgo. Če pa moramo ravno takrat na kakšno daljšo pot, je vožnja z letnimi pnevmatikami ne samo prepovedana, ampak tudi nevarna. Zato je bolje z menjavo zimskih gum z letnimi še nekoliko počakati po 15. marcu.
Zakaj je potrebna menjava zimskih pnevmatik?
Zakonodaja ni edini razlog, da menjamo pnevmatike. Dejstvo je, da se zimske gume bolje obnesejo v zimskih razmerah, letne gume pa v poletnih visokih temperaturah. Razlogov za to je več:
- Zimske pnevmatike so izdelane za nizke temperature, zato ob visokih temperaturah postajajo mehkejše. Zaradi tega je poraba goriva z njimi bistveno večja, se hitreje obrabljajo, gumena zmes pa se trajno poškoduje.
- Letne pnevmatike so izdelane za poletne visoke temperature, zato je popolnoma logično, da niso primerne za led, sneg in nizke temperature. Zato pa so pri visokih temperaturah bistveno bolj zmogljivejše in imajo v ovinkih ali pri zaviranju veliko boljši oprijem s cestiščem, poraba goriva pa je manjša.
Ali lahko zimske pnevmatike izrabim do konca skozi poletje?
Načeloma se za menjavo zimskih pnevmatik po 15. marcu odloča vsak voznik samostojno. Zimske pnevmatike lahko izrabimo tudi do konca skozi poletje, vendar moramo upoštevati, da so prilagojene uporabi v nizkih temperaturah in se nad temperaturam 7°C obnašajo popolnoma drugače.
Znano je, da so letne pnevmatike pri višjih temperaturah zmogljivejše, kar pomeni, manjšo obrabo, manjšo porabo goriva, boljši oprijem s cestiščem in krajšo zavorno pot. Zato se za uporabo zimskih pnevmatik v poletnem času odločimo le v skrajnem primeru.
Kakšne so M+S pnevmatike in kdaj se uporabljajo?
Na nekaterih pnevmatikah zasledimo tudi oznako M+S, kar pomeni Mud and snow oziroma blato in sneg. Izdelane so tako, da je stranski in bočni del pnevmatik izdelan iz letnega profila in dezena, medtem ko je zimski profil in dezen le po sredini pnevmatike. Zato ima naše vozilo v tem primeru manjši oprijem na cestišču, kot pa če bi imeli nameščene zimske gume.Oznako M+S ima vsaka pnevmatika, s katero lahko zakonsko vozimo med 15. novembrom in 15. marce naslednje leto oz. v zimskih razmerah. Vse zimske in celoletne pnevmatike imajo tako oznako. Popolnoma zimske pnevmatike imajo še simbol snežinke.
Na celoletnih pnevmatikah so običajno simboli sonca, snega in dežja. Pa tudi v imenu imajo celoletne pnevmatike napisano allseason, 4season in tudi allweather. Tudi kakšne letne pnevmatike za terenska vozila imajo oznako M+S, kar pomeni, da kljub temu, da niso primerne za zimo, vseeno zadostujejo zakonodaji. V osnovi so to pnevmatike, ki so nekakšen kompromis med letnimi in zimskimi pnevmatikami. Zaradi tega se moramo zavedati, da ob združevanju dveh vrst pnevmatik lahko izgubimo nekatere lastnosti posameznih pnevmatik, ki so ključne za varnost v prometu pri ekstremnih vremenskih razmerah.
Zato ni nič nenavadnega, da nas ob pnevmatikah M+S spremlja tudi večna dilema, kdaj se te pnevmatike uporabljajo. M+S pnevmatike so za nas primerne le, če na leto opravimo zelo malo kilometrov in nismo neposredno izpostavljeni skrajnim vremenskih razmeram, kot je na primer neočiščeno cestišče v jutranjih urah ali poledenela cesta. Če želimo, da so M+S pnevmatike primerne tudi za zimske razmere, morajo imeti ob tem obvezno še oznako snežinke.
Kako poteka menjava pnevmatike pri vulkanizerju?
Za menjavo pnevmatik se moramo obrniti na vulkanizerja, ki ima dovolj znanja, izkušenj in orodje za strokovno menjavo. Celoten postopek običajno traja od 30 do 40 minut, pri čemer vulkanizer poskrbi za:
- Dvigovanje vozila – Vozilo zapeljemo na dvigalo, in izstopimo iz vozila. Nato vulkanizer dvigne celotno vozilo, s čimer sprosti vsa štiri kolesa.
- Odstranjevanje platišč s pnevmatikami z vozila – Pred odstranitvijo platišč vulkanizer označi mesto namestitve (spredaj, zadaj, levo, desno). Nato s pomočjo pnevmatske pištole odvije vijake, ki držijo kolo na oseh. Na ta način odstrani vsa štiri platišča.
- Premontaža pnevmatik – Vulkanizer najprej spusti zrak iz pnevmatik, nato pa jih s pomočjo vulkanizersko premontažnega stroja odstrani s platišča. Novo pnevmatiko namaže z vulkanizersko pasto in jo prav tako s premontažnim strojem namesti na platišče. Pnevmatike nato napolni z ustreznim tlakom.
- Centriranje pnevmatik – Temu sledi centriranje gum. Vulkanizer jih namesti na vulkanizerski centrirni stroj, v katerega najprej vpiše dimenzije platišč. Temu sledi postopno dodajanje 5 g uteži in centriranje pnevmatik.
- Namestitev platišč s pnevmatikami na vozilo – Vulkanizer vse štiri na novo montirane pnevmatike s platišči močno zategne s pomočjo pnevmatske pištole. Nato z dvigalom spusti vozilo na tla.
Ali lahko menjavo zimske ali letne gume opravimo sami?
Da bi nekoliko prihranili pri menjavi pnevmatik, se marsikdo odloči za nakup dodatnega kompleta platišč, na katere se namestijo zimske ali letne pnevmatike. V tem primeru lahko pnevmatike zamenjamo kar doma, vendar se moramo celotnega postopka lotiti skrbno in odgovorno:
- Poskrbimo za varnost – Pomembno je, da menjavo pnevmatik opravimo na ravni in utrjeni površini. Preverimo, ali je ročna zavora zategnjena in menjalnik v prvi prestavi.
- Dvigovanje vozila z dvigalko – Dvigalko postavimo ob pnevmatiko, na točno določeno mesto pod vozilom. Dvigalko dvignemo s pomočjo ročke, s čimer postopoma dvigujemo tudi vozilo.
- Odstranitev platišča s pnevmatike – Predno odstranimo pnevmatiko, na njej označimo mesto namestitve, kar nam omogoča ustrezno namestitev ob naslednji menjavi. Pnevmatiko odvijemo s pomočjo posebnega ključa, ki je priložen rezervnemu kolesu.
- Privijačenje novega platišča s pnevmatik – Pred montažo nove pnevmatike, moramo preveriti njeno kotalno površino in po potrebi odstraniti kamenje v profilu. Novo platišče s pnevmatiko močno privijemo in spustimo vozilo.
- Ponovimo na ostali pnevmatikah – Celoten postopek ponovimo tudi pri vseh preostalih pnevmatikah. Na koncu še enkrat preverimo, ali smo zategnili vse vijake, in preverimo tlak.
Kaj je obvezna oprema osebnega vozila v zimskem času?
V zimsko opremo spadajo 4 zimske pnevmatike in zimske verige oziroma njim enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Če nimamo ustrezne opreme, nas lahko doleti denarna kazen v višini 40 EUR, v primeru, da delamo zastoj, pa so kazni še višje.
Kakšne morajo biti zimske pnevmatike?
Zavedati se moramo, da nam le ustrezne zimske pnevmatike omogočajo varno vožnjo na spolzkem cestišču v primeru zimskih razmer. Zato je še kako pomembno, kakšne so zimske pnevmatike na našem avtomobilu. Poleg primernih dimenzij, ki morajo ustrezati dimenzijam platišča, je pomembno, da:
- morajo imeti na boku oznako M+S, M.S ali M&S ter snežinko;
- globina njihovega profila pa mora biti minimalno 3 mm in se meri v glavnih kanalih profila pnevmatike.
Ali veste koliko vas stane vaša registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
Kakšne zimske verige potrebujemo za letne pnevmatike?
Če bomo v zimskem obdobju uporabljali zimske verige, moramo biti pozorni predvsem na dva dejavnika. Da imamo na avtomobilu 4 letne pnevmatike z minimalnim profilom 3 mm in da izberemo ustrezne zimske verige. Zakonodaja določa le, da moramo imeti na vozilu ustrezno velike zimske verige, ne določa pa tudi tega, kakšne naj bodo.
Zato so nam v ponudbi na voljo jeklene, plastične in celo tekstilne zimske verige. Zadnji dve kategoriji sta med vozniki priljubljeni zato, ker so enostavne za nameščanje, vožnja po cestah z malo snega pa je z njimi udobnejša. V ekstremnih zimskih razmerah pa nam najboljši oprijem zagotovo nudijo jeklene zimske verige, ki pa so zaradi tega manj primerne za milejše razmere na cestah.
Če se odločamo za jeklene verige, potem je njihova izbira odvisna tudi od avtomobila. Pri nekaterih modelih je uporaba verig omejena le na določene dimenzije pnevmatik. Zato moramo biti še posebej pozorni pri pnevmatikah velikega premera in nizkega preseka, kjer je bolje izbrati tanjše verige.
Kje ne potrebujemo zimskih pnevmatik oziroma verig v zimskem času?
Zimska oprema ni obvezna za celotno Slovenijo. Zimskih pnevmatik in verig ne potrebujemo v priobalnem območju (ceste med Kozino in Sečovljami). Tu se za zimsko opremo štejejo že 4 letne pnevmatike z minimalno globino profila 3 mm.
Kaj mora vsebovati obvezna oprema v osebnem vozilu skozi celo leto?
Čeprav ustreznost obvezne opreme redno preverjajo tudi na tehničnem pregledu, pa se mnogi nanjo ne spomnimo, dokler je resnično ne potrebujemo. Brez obvezne opreme v avtomobilu, nas lahko doleti denarna kazen, prav tako pa ni dovolj, da ustrezno opremo zgolj imamo v avtomobilu, ampak mora ustrezati točno določenim predpisom.
Da bi lahko v primeru nesreč pomagali sebi in drugim ter čim bolje poskrbeli za svojo varnost, moramo skozi celo leto imeti v osebnem vozilu naslednjo opremo:
- rezervno kolo in orodje za zamenjavo,
- komplet za prvo pomoč,
- evro varnostni trikotnik,
- komplet rezervnih žarnic.
Kaj vsebuje avtomobilska prva pomoč?
Kot voznik osebnega vozila smo v primeru prometne nesreče dolžni pomagati drugim udeležencem v prometu. Hitro ukrepanje lahko rešuje življenja in ravno zaradi tega je komplet prve pomoči sestavni del obvezne opreme v osebnem vozilu.
V ponudbi so nam danes na voljo različni kompleti prve pomoči. Vendar se ti razlikujejo med seboj le na prvi pogled, saj oblika kompleta ni predpisana. Pomembno je le, da je komplet shranjen v embalaži, ki je odporna na vodo, nečistoče in poškodbe.
Zato pa moramo biti toliko bolj pozorni pri njegovi sestavi – ta mora ustrezati točno predpisanemu seznamu:
- 3 x prvi povoj, tip 2 (10 cm x 4 m), sterilen;
- 1 x prvi povoj, tip 3 (12 cm x 5 m), sterilen;
- 1 x aluplast za opekline 9 x 15 cm, sterilen;
- 1 x aluplast za opekline 50 x 80 cm, sterilen;
- 10 x kompresa 5 x 5 cm, sterilna;
- 6 x kompresa 10 x 10 cm, sterilna;
- 2 x povoj iz raztegljive tkanine 8 cm x 4 m;
- 1 x povoj iz raztegljive tkanine 10 cm x 4 m;
- 3 x trikotna ruta 100 x 100 x 140 cm;
- 4 x rokavica;
- 1 x zaščitna folija za umetno dihanje;
- 1 x dvostransko metalizirana folija 210 x 160 cm, debelina najmanj 12 ɲm;
- 1 x škarje z zaobljeno konico;
- 5 x obliž z blazinico 10 x 8 cm;
- 1 x obliž 2 cm x 5 m;
- 1 x navodila za nudenje prve pomoči;
- 1 x seznam vsebine.
Koliko časa velja komplet prve pomoči?
Pri kompletu prve pomoči ni dovolj, da upoštevamo zgolj njegovo vsebino, ampak tudi rok uporabe. Ta je pet let od datuma pakiranja, vendar paket vsebuje tudi izdelke, ki imajo rok uporabe le tri leta. Če se želimo izogniti denarni kazni, potem moramo komplet za prvo pomoč redno preverjati in po potrebi sproti nadomestiti manjkajoče dele.
Kdaj in kako uporabljamo varnostni trikotnik?
Varnostni trikotnik je sestavni del obvezne opreme, ki označuje, da je naše vozilo ustavljeno na cestišču. Kadar se nam zgodi okvara na cesti, počena pnevmatika ali prometna nesreča, je prvo pravilo, da na naše težave opozorimo ostala vozila, za kar uporabimo tudi varnostni trikotnik.
Ker pa je v takšnih situacijah pomembno, da ukrepamo učinkovito, varno in predvsem preudarno, moramo varnostni trikotnik pravilno uporabiti:
1. Varnostni trikotnik previdno vzamemo iz avtomobila
Povsem samoumevno je, da vzamemo varnostni trikotnik iz prtljažnika avtomobila čim hitreje in previdneje. Če vemo, kje je, ga lahko hitro najdemo, ča pa v prtljažniku prevažamo prtljago, smo lahko v velikih težavah. Zato je dobro, da ga imamo vedno pri roki.
2. Varnostni trikotnik sestavimo
Za sestavljanje varnostnega trikotnika ne potrebujemo nobenega orodja. Čeprav je sestavljanje enostavno, pa je priporočljivo, da se tega postopka naučimo že doma. Tako ne bomo imeli težav na licu mesta, zato bomo v primeru panike ravnali veliko bolj samozavestno.
3. Varnostni trikotnik postavimo
Vozniki vemo, da moramo varnostni trikotnik postaviti za vozilo. Vendar ni dovolj, da ga postavimo zgolj 10 m od avtomobila, ampak mora biti ta razdalja vsaj 100 m ali več. Tako imajo ostali vozniki dovolj časa, da odreagirajo. Če smo na avtocesti, potem zaradi lastne varnosti do mesta postavitve hodimo za varnostno ograjo.
Kaj vsebuje komplet nadomestnih žarnic v osebnem avtomobilu?
Zakon o motornih vozilih določa, da morajo biti vozila v cestnem prometu brezhibna, kar se navezuje tudi na svetlobna telesa. Ustrezen nadomestni komplet izberemo glede na vrsto (zasenčene) prednje luči, ki se razlikuje od posameznega avtomobila. S tega vidika izberemo komplet, ki vsebuje halogensko žarnico R2, H1,H4 ali H7. Ostale žarnice so v vseh kompletih enake, in sicer:
- žarnica 12 V P21W BA15s,
- žarnica 12 V P21/5W BAY15d,
- žarnica 12 V RSW BA15s,
- žarnica 12 V W5W W2,1×9, 5d,
- varovalka 10AMP,
varovalka 15AMP.
Mnogi vozniki se sprašujemo, ali je komplet nadomestnih žarnic sploh potreben, saj imajo sodobna vozila večinoma led svetlobno opremo, ksenonske žaromete, laserske žaromete in podobno, ki jih vozniki ne moremo popraviti sami.
Pozanimali smo se, kako je s tem v praksi. Do sprejetja novega pravilnika o delih in opremi vozil bo minilo še nekaj časa, zato je do tedaj komplet nadomestnih žarnic še vedno obvezen. Če pa nas na cesti ustavijo policaji, nas bodo na pomanjkljivost le opozorili in ne kaznovali.
Kaj se poleg obvezne opreme še priporoča dodatno v avtomobilu?
Za še bolj brezskrbno in varno vožnjo je priporočljivo, da imamo v avtomobilu tudi dodatno opremo. Ta ni obvezna, nam pa v primeru nezgod lahko močno olajša situacijo in reši mnogo problemov. V to opremo uvrščamo:
- dvigalko oziroma katero koli drugo orodje, s katerim lahko zamenjamo kolo v primeru počene pnevmatike;
- odsevni telovnik, ki je v primeru izstopa iz avtomobila zaradi njegove okvare, obvezen za vse potnike; lahko izberemo telovnik rumene ali oranžne barve, obvezno pa mora imeti odsevne trakove; ob tem je pomembno, da je izdelan v skladu z evropskim standardom EN ISO 20471;
- vlečno vrv, ki pa jo lahko uporabimo le ob vleki pokvarjenega vozila, ki mu deluje nožna zavora in krmilni mehanizem. Razdalja ne sme bit manjša od 3 m in večja od 5 m;
- zagonske kable, ki nam pridejo prav v zimskem času ali v primeru, ko po nesreči pozabimo na prižgano luč. Pri izbiri zagonskih kablov moramo paziti na njihov presek oziroma debelino, ki je odvisna od zmogljivosti akumulatorja;
- gasilni aparat prav tako ne sodi v predpisano opremo, je pa vsekakor pametna odločitev. Z njim pogasimo začetni ogenj in preprečimo večjo škodo. Najpogostejši so dvo kilogramski gasilni aparati na prah ali na peno, ki so enostavni za uporabo in majo dovolj veliko gasilno sposobnost.
Ali veste koliko vas stane vaša registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
Kaj potrebujemo od obvezne opreme v drugih državah po Evropi?
Obvezna oprema se razlikuje od države do države. Zato pred odhodom vedno preverimo, kaj potrebujemo v svojem osebnem vozilu. Spodaj navajamo nekaj trenutnih priporočil, vsekakor pa je najnovejše informacije priporočljivo dodatno preveriti tik pred odhodom.
| Država |
Prva pomoč |
Rezervne žarnice |
Varnostni trikotnik |
Odsevni telovnik |
Gasilni aparat |
Alko tester |
| Avstrija |
|
|
|
|
|
|
| Italija |
|
|
|
|
|
|
| Nemčija |
|
|
|
|
|
|
| Bolgarija |
|
|
|
|
|
|
| Hrvaška |
|
|
|
|
|
|
| Francija |
|
|
|
|
|
|
Kakšna je obvezna oprema tovornih vozil, priklopnih vozil in avtobusov?
Tudi tovorna vozila, priklopna vozila in avtobusi morajo imeti ustrezno obvezno opremo. Z njo poskrbijo za varno vožnjo in hitro ter ustrezno ukrepanje v primeru nesreč. Ker pa imajo ta vozila določene specifike, je njihova obvezna oprema nekoliko dopolnjena v primerjavi z obvezo opremo osebnih vozil.
Če smo voznik tovornega vozila, priklopnega vozila ali avtobusa, potem moramo poskrbeti, da imamo vedno s seboj:
- komplet ustreznih žarnic, ki mora ustrezati svetlobnim telesom na tovornem vozilu, priklopniku ali avtobusu, ki ga vozimo;
- veljavna prva pomoč, ki je identična tisti, ki velja za voznike osebnih vozil; ta nam pride prav v primeru nesreč, vendar jo moramo redno dopolnjevati s posameznimi deli oziroma jo zamenjati takoj, ko ji poteče veljavnost;
- 2 varnostna trikotnika, ki morata biti homologirana po Pravilniku UN/ECE R 27; dodatni varnostni trikotnik ostale udeležence v prometu opozarja na to, da je stoječe vozilo motorno vozilo s priklopnikom, kolona vozil ali pa vozilo, ki prevaža nevarno blago;
- rezervno kolo in orodje za zamenjavo, ki mora ustrezati dimenzijam platišča; prav tako je pomembno, da je rezervno kolo brezhibno, kar omogoča nemoteno nadaljevanje poti;
- varnostni odsevni telovnik, ki je obvezen za vse voznike ob izstopu vozila v primeru okvare ali nesreče; telovnik mora imeti odsevne trakove, zaradi katerih smo že na daleč vidni ostalim udeležencem v prometu;
2 podložne zagozde, s katerimi tovorno vozilo, priklopnik ali avtobus zavarujemo pred premikanjem v času nalaganja in razlaganja tovora; dodatno zagozdo v tem primeru potrebujemo za priklopno vozilo;
- gasilni aparat z gasilno sposobnost najmanj 8A, 55B, CB za tovorna vozila in vozila za prevoz potnikov kategorije M1 in N1; vsa ostala tovorna vozila, priklopniki in avtobusi pa morajo imeti zmogljivost najmanj 21A, 113B, C, kar je identično s 6 kg gasilnim aparatom;
- najmanj 2 kladivi za razbijanje stekla, ki je obvezna oprema samo za avtobuse; kladiva se uporabljajo v primeru nesreče, ko je potreben izhod v sili.
- lopata, ki je poleg zimskih pnevmatik obvezna zimska oprema, in nam pride prav v primeru ekstremnih razmer.
Kakšna je obvezna oprema traktorja?
Traktorji sicer veljajo za delovne stroje, vendar so pogosto udeleženi tudi v cestnem prometu. Zato tudi zanje velja, da morajo upoštevati vse cestnoprometne predpise in imeti vedno s seboj predpisano obvezno opremo:
- komplet prve pomoči, ki je identičen tistemu, ki velja za avtomobiliste; tudi za traktoriste velja, da mora biti komplet prve pomoči veljaven in ga je potrebno po pretečenem roku obvezno nadomestiti z novim;
- varnostni trikotnik, ki je homologiran po pravilniku UN/ECE R 27 in je namenjen označevanju stoječega vozila;
- podložna zagozda, ki poskrbi preprečuje premikanje traktorja; če ima traktor tudi priklopnik, potem moramo imeti še eno zagozdo za priklopno vozilo.
Kaj se traktoristom priporoča kot dodatno opremo?
Za varno vožnjo v cestnem prometu morajo vozniki traktorjev voziti previdno in odgovorno. Poleg tega, da upoštevajo cestno prometne predpise in imajo vedno pri sebi obvezno opremo, lahko z dodatno opremo poskrbijo še za večjo varnost.
Kot dodatno opremo se za vse traktoriste priporoča:
- trikotnik za označevanje počasnih vozil, ki mora biti homologiran s Pravilnikom UN/ECE R 69; ta je namenjen vsem vozilom, katerim konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, in je nameščen na zadnji strani vozila oziroma skupine vozil;
- opozorilne table za označevanje širine vozil, ki so namenjene vsem traktorjem in njihovim priključkom, ki presegajo širino več kot 2,55 m.
Katere vrste tahografov poznamo?
Tahografe ločimo glede na način zapisa podatkov o aktivnostih voznika in gibanju vozila. S hitrim razvojem tehnologije in elektronike jih delimo na analogne in digitalne tahografe. Še naprednejši pa so pametni tahografi.
Analogni tahografi
Analogni tahograf na prvi pogled spominja kar na klasični avtoradio, kot smo ga poznali nekaj desetletij nazaj. Na sprednjem delu je manjši zaslon, na katerem je zapis datuma in ure, na spodnjem delu pa ima izvlečni predal, v katerega vstavimo diagramsko ploščico. Te so iz papirja in nas z ovalno odprtino na sredini po obliki spominjajo kar na klasične CD-je.
Za analogne tahografe je značilno, da za beleženje podatkov na papirnate tahografske zapisne vložke oziroma diagramske ploščice uporabljajo analogni zapis. Vgrajeni so v vozilo in beležijo tako aktivnosti voznika kot tudi vozila. Med njimi so hitrost, prevožena pot in vse voznikove dejavnosti kot so čas vožnje, aktivni delovni čas, pasivni delovni čas in počitek. Na vsako diagramsko ploščico se zapisujejo podatki v obdobju 24 ur.
Kako uporabljamo analogne tahografe?
Uporaba analognih tahografov je zelo enostavna. Vse, kar morate storiti je, da sledite spodnjim korakom, ki smo jih pripravili za vas:
- Na tahografski vložek oziroma diagramsko ploščo ročno vnesemo podatke, kot so ime in priimek voznika, kraj, kjer je bil vložek nameščen in odvzet, registrsko oznako vozila, datum začetka in konca vožnje, število kilometrov na začetku in koncu vožnje in prevožene kilometre.
- Odvisno od tipa tahografa odpremo predal za tahografski vložek. Starejši modeli tahografov imajo temu namenjen ključ, novejše pa odpremo s pritiskom na tipko.
- Tahografski vložek (diagramsko ploščo) pravilno vstavimo v zapisovalni mehanizem tahografa še pred začetkom vožnje. Vložek ima na sredini ovalno odprtino, ki omogoča pravilno in natančno vstavitev. Še pred tem moramo biti pozorni, da izberemo pravilen tahografski vložek. Na njegovi zadnji strani je EG-kontrolni znak, ki se mora ujemati s tipom tahografa.
- Tahograf med vožnjo avtomatsko beleži vožnjo, vse ostale aktivnosti kot so aktivni delovni čas, pasivni delovni čas in počitek, pa lahko nastavljamo sami.
Ali veste koliko vas stane vaša registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
Digitalni tahografi
Digitalni tahografi so obvezni za vsa vozila, ki so bila prvič dana v promet po 1. maju 2006. Tudi digitalni tahografi so pravokotne oblike in spominjajo na klasične avtoradie. Na njegovi sprednji strani je manjši zaslon za datum in uro, pod njim ali poleg njega pa se nahaja reža v katero vstavimo voznikovo kartico.
Za digitalne tahografe je značilno, da zapisujejo aktivnosti v digitalni obliki. Vsi podatki se zapisujejo na pomnilniške kartice kot tudi v spominski medij v samem tahografu. Digitalni tahografi so naprednejši od analognih in kot sistem sestoji iz digitalne snemalne naprave, senzorja gibanja in pomnilniške kartice, na kateri se shranjujejo podatki.
Kako uporabljamo digitalne tahografe?
Uporaba digitalnih tahografov je še preprostejša od analognih. Zato ni nobenega strahu, da jih ne bi znali uporabljati, če boste sledili spodnjim korakom:
- V režo tahografa, ki je na njegovi sprednji strani, vstavimo voznikovo kartico.
- Tahograf samodejno prepozna kartico.
- Z vožnjo lahko začnemo in tahograf samodejno beleži način vožnje. Ko pa ustavimo in vzamemo ključ iz kontakta, se digitalni tahograf samodejno preklopi v način mirovanja.
Na koliko časa moramo prazniti tahograf?
Prednost digitalnih tahografov je v tem, da se podatki shranjujejo na voznikovo kartico. Te podatke moramo redno prenašati v bazo prevoznika v časovnih presledkih, ki niso daljši od 28 dni. Kadar pa govorimo o časovnem presledku prenosov podatkov iz pomnilnika digitalnega tahografa, ta ne sme biti daljši od 90 dni. Digitalni tahografi pa nam omogočajo tudi tiskanje podatkov, pri čemer se uporablja poseben termični papir.
Pametni tahografi
Med digitalne tahografe uvrščamo tudi pametne tahografe. Ti so obvezni za vsa vozila, ki so bila prvič registrirana 15. junija 2019 ali pozneje. Gre za drugo generacijo tahografov, katerih sestavni deli so enota v vozilu, tipalo gibanja, tahografska kartica, zunanja GNSS oprema in oprema za zgodnje odkrivanje na daljavo.
Tahografske kartice so pametne kartice, ki so namenjene izključno za uporabo z digitalnim tahografom. Njihov glavni namen je ugotavljanje identitete imetnika kartice, hkrati pa omogočajo prenos in hranjenje podatkov.
Ločimo različne tahografske kartice. Po pooblastilu Ministrstva za infrastrukturo vse štiri tipe polikarbonatnih kartic s čipom izdeluje družba za izdelavo kartic Cetis d.d.. To so:
- Voznikova kartica, ki je izdelana za točno določenega voznika in je namenjena njegovi identifikaciji, hkrati pa omogoča hranjenje podatkov o voznikovih dejavnostih.
- Kartica podjetja, ki je izdelana za lastnike ali imetnike vozil opremljenih z digitalnim tahografom. Namenjena je identifikaciji podjetja, hkrati pa omogoča prikaz, prenos podatkov v napravo in izpis podatkov, ki so shranjeni v digitalnem tahografu.
- Nadzorna kartica, ki je izdelana za nadzorni organ, pristojen za nadzor. Namenjena je identifikaciji nadzornega organa, hkrati pa omogoča dostop do podatkov, shranjenih v pomnilniku ali na voznikovi kartici.
- Kartica delavnice, ki je izdelana proizvajalcu digitalnega tahografa, proizvajalcu vozil ali delavnici. Kartica identificira imetnika in omogoča preizkušanje, kalibriranje in prenos podatkov.
Omejilnik hitrosti in kje je obvezen
Glede na Pravilnik o napravah za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij vozil je omejilnik hitrosti samostojna naprava, ki je prigrajena na motor vozila.
Kot že ime pove, je njena glavna naloga omejevanje največje hitrosti vozila na:
- 100 km/h pri motornih vozilih za prevoz oseb, ki imajo poleg voznikovega več kot osem sedežev (avtobusi kat. M2, M3);
- 90 km/h pri motornih vozilih za prevoz tovora, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (vozila kat. N2 in N3).
Od kdaj naprej je obvezen omejilnik hitrosti?
Vgradnja omejilnika hitrosti je v Republiki Sloveniji obvezna za vsa:
- vozila kategorije M3 z največjo maso večjo od 10 t in vozila kategorije N3, ki so bila v Republiki Sloveniji registrirana po 30. septembru 1996;
- vozila kategorije M2, vozila kategorije M3 za največjo maso do vključno 10 t in vozila kategorije N2, ki so bila prvič registrirana po 30. septembru 2001.
Če vozimo vozilo, v katerem je največja hitrost omejena z omejilnikom hitrosti, potem moramo v vozniškem delu na vidno mesto namestiti posebno nalepko, ki nas opozarja na nastavljeno največjo hitrost.
Pogosta vprašanja
Kaj je voznikova kartica?
Voznikova kartica je ena od štirih tipov tahografskih kartic, ki je namenjena identifikaciji voznika in je nujna za nemoteno snemanje podatkov med vožnjo. Izdelana je na ime in priimek točno določenega voznika, na njej pa je tudi slika voznika. Vsak voznik ima lahko samo eno kartico, ki je veljavna 5 let. Voznikovo kartico vstavimo v režo tahografa pred začetkom vožnje in tahograf jo prepozna samodejno. Med vožnjo omogoča shranjevanje podatkov o voznikovih dejavnostih, vendar moramo biti pozorni na to, da v povprečju voznikova kartica vsebuje za 28 dni podatkov o aktivnostih voznika.
Kako pogosto praznimo voznikovo kartico?
Z voznikove kartice moramo redno skrbeti za prenos podatkov v podatkovno bazo prevoznika. Časovni presledek nikakor ne sme biti daljši od 28 dni, saj smo v tem primeru v prekršku za katerega nas inšpektor lahko kaznuje. V najslabšem primeru pa se kartica lahko tudi poškoduje, zaradi česar ostanemo brez podatkov.
Kako do voznikove kartice?
Postopek izdelave voznikove kartice je zelo enostaven. Poleg izpolnjene vloge za izdajo kartice, moramo priložiti še fotografijo imetnika, podpis, fotokopijo vozniškega dovoljenja, fotokopijo osebnega dokumenta in dokazilo o plačilu kartice. Po prejemu vloge nam kartico izda podjetje Cetis d.d., ki jo lahko prevzamemo v njihovi pisarni ali pa nam jo pošljejo po pošti.
Kaj je homologacija in kdaj jo je potrebno opraviti?
Homologacija pomeni izjavo o ustreznosti vozila s predpisi. Potrdilo o skladnosti vozila se izda pri pooblaščenih kontrolnih organih in je pogoj za registracijo vozila v Republiki Sloveniji. Homologacijski karton moramo predložiti ob prvi in vsaki naslednji registraciji oziroma tehničnem pregledu. Če se na njem pojavimo z vozilom, ki ima vlečno kljuko, pa tega ni zapisano v homologaciji, takšnega vozila ne bomo mogli registrirati. Potreben bo najprej vpis v homologacijski karton.
S homologacijo torej dokažemo, da je vozilo tehnično ustrezno z vsemi zakonskimi predpisi in da jo je izdal pooblaščeni kontrolni organ. Brez homologacije ne moremo registrirati vozila, zato je obvezna za vsako vozilo.
Vse vloge za homologacijo na enem mestu
Prenesite si vlogo in obiščite naše poslovne enote z že izpolnjeno dokumentacijo.
Postopek preverjanja skladnosti vozila moramo opraviti v naslednjih primerih:
- za pridobljena rabljena vozila, ki so predhodno registrirana v drugi državi članici EU in za nova vozila z enotno evropsko homologacijo – v tem primeru se opravi identifikacija in ocena tehničnega stanja;
- za uvožena rabljena vozila iz držav, ki niso članice EU in za nova vozila brez enotne evropske homologacije – v tem primeru se opravi posamična odobritev vozila;
- za spremembe oziroma predelave na vozilih, kot je na primer zamenjava platišč ali pnevmatik, vzmeti, zatemnitev stekel, vgradnja vlečne naprave, spojlerjev in katere koli druge spremembe – v tem primeru se opravi posamična odobritev predelanega vozila.
Kako poteka homologacija?
Postopek homologacije se razlikuje glede na to, ali gre zgolj za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila, ali pa gre za predelavo vozila. Rok za prijavo neke predelave oziroma spremembe na avtomobilu, je 15 dni. To je zakonsko določen časovni rok, v katerem mora biti homologacija urejena. Ko avtomobil s predelavami pregledajo, vse spremembe vpišejo v homologacijski kartonček.
Če spreminjate barvo karoserije, tega ni potrebno posebej homologirati, ampak se za avtomobil vpiše le sprememba barve vozila. V kolikor predelave ne vpišemo v homologacijski kartonček, nas policist lahko kaznuje z denarno kaznijo.
1. Identifikacija motornega vozila
Za uvožena vozila vseh kategorij (nova in rabljena) moramo pri pooblaščenemu kontrolnemu organu vložiti vlogo za izvedbo postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila. V tem primeru se zbrani tehnični podatki o vozilu vnesejo v centralni register vozil, hkrati pa se preveri njegovo skladnost glede na predložene podatke v dokumentih.
Ocena tehničnega stanja motornega vozila
Vsa motorna vozila morajo biti tehnično brezhibna za varno vožnjo. Zato moramo pri pooblaščenem kontrolnem organu opraviti pregled, pri katerem podajo oceno, ali je vozilo tehnično ustrezno. Pregled vozila se opravi na podlagi izpolnjene vloge, ki ji moramo priložiti originale naslednjih dokumentov:
Za novo vozilo:
- certifikat o skladnosti (COC),
- račun o nakupu vozila ali kupoprodajno pogodbo,
- potrdilo o plačilu davka na motorna vozila.
Za rabljeno vozilo:
- izvirnik ali overjeno kopijo veljavnega registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja,
- račun o nakupu vozila ali kupoprodajno pogodbo,
- potrdilo o plačilu davka na motorna vozila.
2. Identifikacija priklopnega vozila
Lahka priklopna vozila moramo takoj po nakupu identificirati. Na upravni enoti in izvajalcih tehničnih pregledov opravimo prijavo, pri čemer predložimo račun in potrdilo o skladnosti, ki ga dobimo ob nakupu.
Ocena tehničnega stanja priklopnega vozila
Za oceno tehničnega stanja priklopnega vozila se preveri stanje njegovih najbolj vitalnih delov in pregleda najpomembnejše kontrolne točke. Poleg identifikacije se preverijo svetila, delovanje zavor, mehanski sklopi, pnevmatike in podvozje.
3. Pregled predelav na vozilu
Kadar smo na vozilu naredili katero od predelav oziroma sprememb, potem moramo opraviti postopek posamične odobritve predelanega vozila. Predelana vozila so vsa vozila, ki so že registrirana v Republiki Sloveniji in so se jim naknadno spremenile tehnične lastnosti, namembnost ali oblika.
Pred vpisom predelave se natančno preveri, ali so nove komponente na vozilo vgrajene profesionalno in pravilno. Zato je pomembno, da imamo za vsak dodatno nameščen avtomobilski del potrdilo proizvajalca o ustreznosti, kot tudi potrdilo o ustrezni vgradnji s strani podjetja, ki je opravilo predelavo.
Pregled predelave se opravi na podlagi vloge, ki ji priložimo naslednje dokumente:
- potrdilo o skladnosti vozila ali izjavo o ustreznosti vozila ali prometno dovoljenje,
- potrdilo o skladnosti vozil (homologacija) vgrajenih delov pri predelavi ali poročilo o odobritvi ali potrdilo o odobritvi proizvajalca vozila,
- tehnično poročilo predelave vozila o vgradnji odobrenih delov; pri predelavi podvozja moramo priložiti tudi zapisnik o kontroli in nastavitvi geometrije podvozja z izjavo, da geometrija ustreza tovarniškim normativom,
- prometno dovoljenje oziroma dokazilo o lastništvu.
4. Pregled vgradnje homologirane vlečne naprave
Montaža vlečne naprave je ena najpogostejših predelav, za katero se odločijo lastniki vozil. V Sloveniji je dovoljeno prodajati izključno homologirane vlečne kljuke. Za dokumentacijo, ki je potrebna za ureditev homologacije, poskrbi izdelovalec vlečnih kljuk.
Ko smo vlečno kljuko montirali na naše vozilo, jo moramo vpisati v Potrdilo o skladnosti vozila oziroma homologacijski kartonček. To opravimo pri vseh pooblaščenih izvajalcih tehničnih pregledov, kjer izpolnimo vlogo za vpis vlečne kljuke in predložimo:
- potrdilo o strokovni vgradnji vlečne naprave
- navodila s strani proizvajalca vlečne naprave
NASVET: Mogoče vas bo zanimal tudi naš obširen članek z naslovom: Registracija prikolice
Registracija prikolice glede na vozniško dovoljenje
Prikolice so splošen izraz za priklopno vozilo ali lahki priklopnik. Med seboj se razlikujejo po svoji največji dovoljeni masi (NDM) kot tudi namenu, zato poznamo različne tovorne prikolice, počitniške prikolice in druge prikolice za prevoz motorjev, skuterjev, konj, čolnov in še mnogo drugega.
Z vidika registracije je pomembna največja dovoljena masa prikolice:
- Če smo lastnik lahkega priklopnika, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg, ne potrebujemo registracije. Priklopnik je v tem primeru zavarovan preko vlečnega vozila, zato mora biti na njem enaka registrska tablica kot na vlečnem vozilu.
- Če smo lastnik priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, potem ga moramo registrirati, zanj plačati zavarovanje in tudi povračilo za uporabo cest. V tem primeru ima priklopno vozilo svoje prometno dovoljenje in svojo registrsko tablico z lastno oznako.
Kakšno prikolico imamo in kakšna je njena največja dovoljena masa, pa moramo vedeti že zaradi tega, ker za vleko posameznih vrst prikolic potrebujemo tudi ustrezno vozniško dovoljenje.
Ali veste koliko vas stane vaša registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
B kategorija vozniškega dovoljenja
Z B kategorijo vozniškega dovoljenja lahko vozimo skupino vozil, katerih največja dovoljena masa (masa in nosilnost vozila + masa in nosilnost prikolice) ne presega 3.500 kg in je v skladu s pravili o homologaciji vozila.
Z vozniškim dovoljenjem B kategorije lahko vozimo tudi skupino vozil, katerih največja dovoljena masa je večja od 3.500 kg, a manjša od 4.250 kg. To pomeni, da lahko lahki priklopnik z nosilnostjo do 750 kg vlečemo tudi s kombijem, katerega nosilnost in masa je na primer 2.850 kg.
B kategorija in koda 96
Z vozniškim dovoljenjem kategorije B in kodo 96 lahko vozimo vozilo B kategorije, ki vleče priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik (torej presega največjo dovoljeno maso 750 kg). Pri tem je pomembno, da je največja dovoljena masa skupine vozil med 3.500 kg in 4.250 kg.
Če imamo na primer osebno vozilo, katerega NDM je 2.150 kg, in z njim vlečemo priklopno vozilo s 1.400 kg NDM, potrebujemo vozniški izpit B kategorije z dodano kodo 96.
BE kategorija
S kategorijo BE vozniškega dovoljenja lahko vlečemo skupino vozil, ki jo sestavlja vlečno vozilo B kategorije (do 3.500 kg) in priklopnik največje dovoljene mase do 3.500 kg. Največja dovoljena masa vlečnega vozila in priklopnika torej ne sme presegati 7.000 kg in mora biti skladna s pravili o homologaciji.
Če imamo na primer kombi ali večji terenec, katerega NDM je 3.000 kg, in z njim vlečemo prikolico s 1.500 kg NDM, potem potrebujemo za vleko izpit BE kategorije.
Kdaj je potreben tehnični pregled prikolice?
Prvi tehnični pregled za vsa priklopna vozila moramo opraviti eno leto po prvi registraciji, nato pa na vsaki dve leti. Ko je naša prikolica stara osem let in več, moramo na tehnični pregled vsako leto.
To pa ne velja za:
- lahke priklopnike oziroma prikolice do 750 kg,
- bivalne priklopnike nad 750 kg,
- priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prost čas, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3.500 kg.
- V tem primeru opravimo prvi tehnični pregled štiri leta po nakupu in nato na vsaka štiri leta.
Kako poteka tehnični pregled prikolice?
Lahka priklopna vozila moramo takoj po nakupu identificirati. Na naših poslovalnicah ali na upravni enoti opravimo prijavo in ob tem predložimo račun in potrdilo o skladnosti, ki ga dobimo ob nakupu.
Na tehničnem pregledu preverijo stanje najbolj vitalnih delov prikolice in pregledajo najpomembnejše kontrolne točke. Poleg identifikacije preverijo svetila, delovanje zavor, mehanske sklope, pnevmatike in podvozje.
Kako pogosto ga je potrebno opraviti?
Za priklopna vozila velja, da jih moramo peljati na tehnični pregled vsako leto. Lahke priklopnike do 750 kg, bivalne priklopnike nad 750 kg in priklopna vozila med 750 kg in 3.500 kg pa moramo na tehnični pregled peljati vsako četrto leto.
Kako poskrbimo, da bo naša prikolica delovala brezhibno?
Za varno in udobno vleko prikolice moramo poskrbeti sami. Zato je ključnega pomena, da redno preverjamo in vzdržujemo najpomembnejše mehanske dele prikolice.
Tehnični pregled – Zakonodaja vsem lastnikom lahkih priklopnikov nalaga dolžnost, da morajo tehnične preglede opravljati vsake štiri leta, lastniki priklopnih vozil pa na vsako leto. Z rednimi tehničnimi pregledi pravočasno odkrijemo morebitne napake in s tem podaljšamo življenjsko dobo prikolice.
- Svetila – So najbolj izpostavljen del vsake prikolice, saj so neprestano izpostavljena slabim vremenskim razmeram, vlagi ali koroziji. Zato je verjetnost, da zatajijo, toliko večja. Pred vsako uporabo preverimo vso napeljavo, kontakte in druge elemente, zaradi katerih luči pogosto ne delujejo.
- Kontrola zavore – Pred začetkom vsake vožnje preverimo delovanje zavor. S tem ugotovimo, ali naletna zavora prikolice deluje in če zavore delujejo enakomerno in priklopno vozilo ob zaviranju zadrži smer. V primeru pomanjkljivosti moramo nemudoma obiskati pooblaščeni servis.
- Pnevmatike – Na žalost se vse preveč lastnikov prikolic odloča za nameščanje starih pnevmatik, vendar je takšno ravnanje lahko zelo nevarno. Zato na prikolico namestimo nove pnevmatike, ki so v skladu s specifikacijami proizvajalca.
- Redno čiščenje – Če želimo, da nam bo prikolica dolgo služila, je pomembno njeno redno čiščenje po vsaki uporabi, še posebej pa takrat, ko vemo, da je dlje časa ne bomo uporabljali. Danes so nam na voljo različna specializirana čistila za aluminij, pocinkane površine ali gumijaste dele, s katerimi lahko sproti odstranimo umazanijo.
Na kaj moramo paziti pri vleki prikolice?
- Hitrost – Največja dovoljena hitrost pri vleki prikolice je 100 km/h (avtoceste in hitre ceste), na cestah zunaj naselij pa 80 km/h. V naselju in na drugih cestah moramo hitrost prilagoditi v skladu z drugimi omejitvami.
- Nestabilna prikolica – Pri nestabilni prikolici vozniki najpogosteje naredijo napako in pohodijo plin. Namesto tega moramo čim prej zavirati, da aktiviramo naletno zavoro. S tem začne prikolica zavirati in se hitreje umiri.
- Tovor – Na prikolico lahko naložimo le dovoljeno težo bremena. Tovor razporedimo enakomerno in ga tudi ustrezno pritrdimo. Če je tovor lahek, potem ga moramo ustrezno zaščititi.
- Daljša zavorna pot in počasnejše pospeševanje – Dodatni kilogrami spremenijo vozne zmogljivosti vlečnega vozila. Zaradi daljše zavorne poti moramo pravočasno zavirati, več časa pa si moramo vzeti tudi za vključevanje v promet. Dodatno moramo biti previdni pri dolgih in strmih spustih ter prehitevanjih.
- Vzvratna vožnja – Za vzvratno vožnjo je pomembno, da uporabljamo vzvratna ogledala in se ne obračamo preko ramen. Volan vozila moramo sprva vrteti v nasprotno smer zavijanja prikolice in šele nato v smer vzvratne vožnje.
Kakšen avtomobil je najbolje izbrati pri vleki prikolice?
Zavedati se moramo, da bomo z manjšim avtomobilom težko vlekli več kot 1.300 kg težke prikolice. Če pogosto vozimo prikolico, potem raje izberimo priljubljene cestne terence in križance srednje velikosti. Na ta način lahko brez težav vlečemo za seboj od 1.500 do 1.700 kg težke prikolice.
Dodatni plus predstavlja tudi zadnji ali štirikolesni pogon, pri čemer je pomembna tudi moč motorja in konstrukcijske lastnosti vlečnega vozila. Za vleko srednje velike počitniške prikolice bo tako vozilo tipa limuzina ali karavan povsem dovolj, z vidika aerodinamike so visoki avtomobili ali kombiji primernejši za vleko večjih prikolic.
Vleka prikolice je varnejša tudi, če izberemo avtomobil, ki ima sistem za elektronski nadzor stabilnosti ESC razširjen tudi z nadzorom priklopnega vozila. Na ta način vozilo samodejno prilagodi zaviranje in stabilizira prikolico, kar je še posebej dobrodošlo, če pogosto vozimo težje in večje prikolice.
Pogosta vprašanja
Ali je registracija priklopnika do 750 kg potrebna?
Registracije priklopnika do 750 kg ne potrebujemo, ker je zavarovan preko vlečnega vozila. Zanj potrebujemo le tretjo tablico, ki mora biti identična tisti, ki jo imamo na vlečnemu vozilu.
Kako pridobimo vozniško dovoljenje kode 96?
Za pridobitev dodatne kode 96 moramo lastniki vozniškega dovoljenja B kategorije v avtošoli opraviti dodatno praktično usposabljanje v obsegu 9 ur in izpitno vožnjo pred komisijo.
Kako pridobimo vozniško dovoljenje BE kategorije?
Vozniško dovoljenje BE kategorije pridobimo na podlagi opravljenega zdravniškega pregleda in teoretičnega in praktičnega usposabljanja v avtošoli (18 ur). Na koncu moramo opraviti preizkus iz teoretičnega dela in izpitno vožnjo osebnega vozila s priklopnikom pred izpitno komisijo.
Kako pravilno obtežimo prikolico?
Ne glede na to, za kakšno prikolico gre, je pomembno, da tovor na njej čim bolj enakomerno razporedimo po celotni površini in čim nižje dnu prikolice. To pomeni, da tovor ni skoncentriran na njen zadnji ali sprednji del, s čimer prekomerno obremenjujemo njeno osovino in vlečno kljuko.
Kdaj potrebujemo preskusne tablice?
Kadar se želimo na primer iz Ljubljane pripeljati v Maribor in nimamo registriranega vozila, lahko zahtevamo potrdilo za preskusno vožnjo oziroma preskusne tablice. Marsikdo pa se na tem mestu vpraša, v katerih konkretnih primerih nam preskusne tablice pridejo prav in zakaj bi jih sploh potrebovali za vožnjo iz Ljubljane v Maribor.
Preskusne tablice lahko zaprosimo:
- za nova, predelana in popravljena vozila, s katerimi se na javnih cestah opravlja preizkus njihovih voznih lastnosti;
- za vozila, ki jih želimo prepeljati od proizvodnega podjetja do skladišča ali trgovskega podjetja;
- za vozila, ki jih peljemo na tehnični ali strokovni pregled ali na sejem zaradi prodaje;
- za vozila, ki jih želimo pripeljati od kraja prevzema do registracije;
- za vozila, ki jih želimo pripeljati iz kraja, v katerem so bile registrske tablice oddane, odvzete ali uničene, do kraja, v katerem bomo dobili nove tablice.
Seveda ni odveč poudariti, da mora biti takšno vozilo tudi tehnično brezhibno za udeležbo v cestnem prometu.
Ali veste koliko vas stane vaša registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
Koliko časa so veljavne preskusne tablice?
Preskusne tablice se izdajajo izključno na prošnjo lastnika motornega vozila in imajo lahko krajši ali daljši rok veljavnosti.
Samolepilne preskusne tablice so veljavne največ pet dni, po tem pa nam tablice ne veljajo več in moramo vozilo registrirati ali pa odjaviti iz prometa. V določenih primerih pa imajo preskusne tablice rok veljavnosti lahko tudi eno leto – v tem primeru so tablice kovinske.
Kje lahko kupim preskusne tablice in koliko stanejo?
Preskusne tablice lahko kupimo pri enem od pooblaščenih izvajalcev tehničnih pregledov ali pa v avtohišah. Potrdilo za preskusno vožnjo in preskusne tablice izda registracijska enota, na območju katere se bo pričela vožnja vozila.
Preskusne tablice stanejo približno od 40 do 60 EUR, odvisno od tega, za koliko dni jih vzamemo. Če jih vzamemo za 3 dni, nas bo to prišlo okoli 40 EUR, sicer pa nekoliko več. V to ceno so všteti tudi zavarovanje avtomobilske odgovornosti in vsi stroški izdaje preskusnih tablic.
Kaj potrebujemo ob dvigu preizkusnih tablic?
Postopek pridobitve preizkusnih tablic je zelo preprost, vendar le, če imamo s seboj vso potrebno dokumentacijo. Zato se pred tem temeljito prepričajmo, kaj natančno potrebujemo, da bo naša vloga odobrena.
S tega vidika nikakor ne smemo pozabiti na:
- vlogo za preizkusne tablice, ki je na voljo na predpisanem obrazcu,
- dokaz o izvoru in lastnini vozila, kot je na primer račun ali kupoprodajna pogodba,
- odjavljeno prometno dovoljenje v primeru, ko gre za rabljeno vozilo,
- polico zavarovanje avtomobilske odgovornosti,
- izjavo voznika ali serviserja, da je vozilo tehnično brezhibno,
- osebni dokument za fizične osebe,
- pisno pooblastilo lastnika vozila v primeru, da niste lastnik vozila,
- obvestilo AJPES-a o razvrstitvi po dejavnosti in žig za pravne osebe.
Ali obstaja zavarovanje preskusnih tablic?
Za dvig preskusnih tablic moramo skleniti posebno polico za preskusne tablice.
Zavarovanje sklenemo le za obdobje preskusnih tablic in nam zagotavlja zavarovalno kritje v primeru povzročitve prometne nesreče.
Kako prepoznam preskusno tablico?
Preskusna tablica je pravokotne in podolgovate oblike. Tiste, s krajšim rokom veljavnosti so samolepilne, letne registrske tablice pa so kovinske. Na levi strani je oznaka registracijskega območja (LJ, MB, KR,…), kjer je bila preskusna tablica izdana. Večji desni del tablice je namenjen oznakam, ki jih sestavljata dve črki, pomišljaj in tri številke. Med oznako registracijskega območja in označbami je rdeč pokončen trak, v katerem je kratica PR (»Preskušnja«) v navpičnem zaporedju.
Ali obstajajo letne preskusne tablice?
Da. Za letne preskusne tablice lahko zaprosijo vsi pooblaščeni posamezniki in podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo vozil. Ti lahko pridobijo dovoljenje tudi za daljšo dobo uporabe preskusnih tablice. V tem primeru so preskusne tablice kovinske in jih je mogoče uporabiti le pri tehnično brezhibnih neregistriranih vozilih za potrebe preskusnih voženj svojih potencialnih kupcev. Tovrstne preskusne tablice veljajo eno leto in jih je mogoče podaljšati.
Pogosta vprašanja
Kakšne so kazni v kolikor se predolgo vozim s preskusnimi tablicami?
V treh dneh po poteku veljavnosti preskusnih tablic moramo zaprositi za novo prometno dovoljenje, tablice pa se vrnejo. Če tega ne storimo, se smatra kot da se vozimo z neregistriranim vozilom. Če smo fizična oseba, nas doletijo kazni v višini 500,00 EUR, za pravne osebe pa so globe še višje, in sicer 5.000,00 EUR.
Za katera motorna vozila se lahko izdajo preskusne tablice?
Preskusne tablice se izdajajo za vsa neregistrirana motorna vozila, ki so nova, predelana in popravljena, in z njimi opravljamo preskusne vožnje. Prav tako se izdajajo za vsa vozila, ki so na poti do prodajnih podjetij, servisov, tehničnih pregledov ali sejmov z namenom njihove prodaje. Preskusne tablice se izdajajo tudi za vsa vozila, s katerimi potujemo iz kraja, kjer so bile registrske tablice odvzete, oddane ali pogrešane, do kraja, kjer bomo dobili nove registrske tablice.
Koliko časa traja registracija in kdo vse jo mora podaljšati?
Ali ste vedeli, da s podaljšanjem registracije zamudi skoraj četrtina vseh lastnikov motornih vozil? Čeprav je to postopek, ki ga moramo opraviti vsako leto, pa se zelo hitro zgodi, da nanj pozabimo, zato si je priporočljivo nastaviti kar opomnik, če se želimo izogniti dodatnim stroškom.
Registracija za motorna vozila traja eno leto, pri čemer je datum veljavnosti prometnega dovoljenja odvisen od izteka datuma:
- veljavnosti tehničnega pregleda,
- plačila letne dajatve za uporabo cest,
- veljavnosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Registracijo lahko podaljšamo vsi lastniki motornih vozil 30 dni pred iztekom datuma, ki je zapisan na prometnem dovoljenju, nikakor pa ne kasneje. Takrat smo že v prekršku, za katerega lahko plačamo globo.
Če smo na podaljšanje registracije popolnoma pozabili in je od izteka veljavnosti prometnega dovoljenja minilo več kot 30 dni, je motorno vozilo odjavljeno iz prometa, kar pomeni, da imamo še večje stroške.
Ali veste koliko vas stane vaša registracija?
Izdelali smo preprost kalkulator vseh stroškov registracije, kjer si lahko okvirno ceno izračunate kar sami.
Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni?
Postopek podaljšanja registracije je zelo preprost in ga lahko opravimo v enem dnevu.
Vendar le, če so ob tem izpolnjeni naslednji pogoji:
- imeti moramo zapisnik o veljavnem tehničnem pregledu, ki ni starejši od 30 dni,
- podatki registriranega vozila, ki so zapisani v prometnem dovoljenju in homologaciji, se morajo ujemati z dejanskim stanjem,
- pomembno je, da od poteka registracije ni minilo več kot 30 dni, v nasprotnem primeru nas čakajo dodatni postopki odjave in ponovne prijave motornega vozila in s tem dodatni stroški.
Kljub temu da je postopek podaljšanja registracije zelo preprost in hiter, je vseeno priporočljivo, da se ga lotimo vsaj en teden pred iztekom prometnega dovoljenja. Še posebej je to pomembno, če moramo opraviti tudi tehnični pregled, saj je v tem primeru potrebno motorno vozilo ustrezno pripraviti.
Kje lahko opravimo podaljšanje registracije?
Registracijo lahko podaljšamo na katerikoli registracijski enoti na območju Republike Slovenije.
To so lahko:
- upravne enote,
- pooblaščene organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil,
- pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje vozil.
Če za motorno vozilo ni predviden tehnični pregled, lahko podaljšanje registracije opravimo tudi preko spleta. V tem primeru potrebujemo številko prometnega dovoljenja, številko veljavne police avtomobilsko zavarovanje in ustrezno plačilno sredstvo. Vlogo za podaljšanje registracije se v tem primeru odda na katerikoli upravni enoti preko spletnega obrazca.
Če je za motorno vozilo predviden tehnični pregled, lahko vse postopke povezane s podaljšanjem registracije opravimo na enem mestu. Vendar le v primeru, če se odločimo za pooblaščene organizacije, ki opravljajo tudi tehnične preglede vozil. Te nam praviloma zagotavljajo tudi sklepanje avtomobilskega zavarovanja in plačila prispevka za letno uporabo cest – poleg opravljenega tehničnega pregleda sta to dva obvezna postopka pred podaljšanjem registracije motornega vozila.
Kakšna je cena podaljšanja registracije?
Tako kot se po naših cestah vozijo različne vrste in tipi motornih vozil, so tudi stroški podaljšanja registracije zelo različni. V največji meri so odvisni od različnih parametrov vozila kot so vrsta in tip vozila, zmogljivost motorja, število sedežev, število mesecev garancije.
S preprostim kalkulatorjem stroškov registracije, si okvirno ceno lahko izračunamo kar sami.
Kaj moramo predložiti ob podaljšanju registracije?
Celoten postopek podaljšanja registracije poteka nemoteno, če se nanj dobro pripravimo.
Zato poskrbimo, da imamo s seboj vse potrebne dokumente:
- prometno dovoljenje,
- zapisnik tehničnega pregleda, ki ni starejše od 30 dni,
- potrdilo o plačilu letne dajatve za uporabo cest,
- veljavna zavarovalna polica avtomobilske odgovornosti,
- veljavni osebni dokument ali vozniško dovoljenje,
pooblastilo v primeru, da podaljšanje registracije urejamo za drugo osebo.
Za pravno osebo lahko vse postopke v zvezi z registracijo vozil opravi zastopnik podjetja ali od njega pooblaščena oseba. V tem primeru moramo imeti s seboj veljavni osebni dokument in žig podjetja.
Pogosta Vprašanja
Kje lahko dobim vlogo za podaljšanje?
Kadar podaljšanja registracije ne moremo opraviti sami, lahko to namesto nas stori tudi eden od naših najbližjih družinskih članov, sorodnikov ali prijateljev. V tem primeru mora imeti ta oseba s seboj osebni dokument in naše pooblastilo, s katerim ga pooblaščamo, da celoten postopek opravi namesto nas.
Koliko časa imam za ureditev podaljšanja registracije v primeru poteka?
Kadar ugotovimo, da nam je veljavnost prometnega dovoljenja že potekla, moramo podaljšanje registracije opraviti čim prej. Skrajni rok, do katerega jo je potrebno podaljšati, je 30 dni po izteku prometnega dovoljenja. Po 30 dneh se motorno vozilo popolnoma odjavi iz prometa, s čimer nastanejo še večji stroški, ki pa si jih zagotovo nihče ne želi.
Kaj se zgodi, če registracije ne podaljšam v 30 dneh po njenem poteku?
Če se zgodi, da na podaljšanje registracije popolnoma pozabimo, potem smo v prekršku in nas doleti globa. Čeprav nam zavarovanje avtomobilske odgovornosti velja še 30 dni po preteku prometnega dovoljenja, pa se motorno vozilo po 30 dneh popolnoma odjavi iz prometa. S tem nastanejo še večji stroški in še večja globa kot v primeru, če registracijo podaljšamo znotraj 30-dnevnega roka.
Ali lahko prenesem registrske tablice na novo vozilo?
Registrske tablice lahko prenesemo na novo vozilo le v primeru, ko gre za lastniško tablico. To so tablice po lastni izbiri, kjer je označba na njih po željah lastnika in znotraj določenih omejitev. Na motornih vozilih so najpogostejše serijske registrske tablice. V tem primeru jih ne moremo prenesti na drugo vozilo, saj s postopkom registracije za novo vozilo dobimo nove registrske tablice ali pa so tablice že na vozilu. Serijske registrske tablice je torej mogoče registrirati le z vozilom, na katerem so bile prvotno nameščene, v vseh ostalih primerih gredo na uničenje.
